Z mano je očitno nekaj narobe.
Dogovorim se z nekom, da greva na kavo po njegovi obveznosti. Nekaj minut prej se zrihtam in mu grem naproti, o tem ga obvestim s kratkim SMSom. Čakam pred ustanovo njega od nikoder.Si mislim, da se je pač zavleklo. 45min hodim gor in dol. Vmes pokličem in nič. Nobenega odgovora.
Pa ne že spet! Spet sem se pustila “nategniti” na suho. Pa saj sem navajena… Vsaj na fajn sprehodu sem bila.
Včeraj me ta oseba pokliče, ampak nisem imela telefona pri sebi. 4 neodg.klici. Pač pokličem nazaj in najprej poslušam opravičevanje za prejšni dan. Ja vredu je.Seveda poslušam opravičevanje v takem tonu, kot da bi se mogla jaz opravičiti za situacijo. Hitro uredim in grem svojo pot.
Potem je tu še nekdo za katerega vedno bolj mislim, da sem zlata rezerva. Ko pač nikogar ni, sem na vrsti spet jaz. In to dopuščam že 4 mesece. Zakaj že? Ma saj sama ne vem. On pa se zaveda, da me z lahkoto “obrne”.
Ja, očitno je res nekaj narobe z mano!
Novi antihistaminiki mi povzročajo težave – zaspanost in težko glavo.
